Izplaval iz morja oblakov

S prijateljem Fritzem obožujeva Jezersko slatino, naravno mineralno vodo, ki je prosto dostopna na Jezerskem. Tako malo počez bi jo lahko imenoval kar Donat iz pipe. Sestava vode je tako dragocena, da je vredno vsakih nekaj tednov prevoziti skoraj 100 km do izvira in si jo natočiti na zalogo za sprotno rabo.

Pred nekaj dnevi sva se na oblačen dan z Elijem in 13 desetlitrškimi posodami odpeljala na še en že ničkolikokrat ponovljen izlet na Gorenjsko. Odločila sva se, da ne bova pretirano varčevala z energijo in se po avtocesti z dovoljeno hitrostjo podala na pot.



Temperature v dolini so bile nizke, primerne za ta čas. Med kratkim, 10 minutnim postankom na Voklem sva dopolnila zalogo energije in se od Preddvora po slikoviti dolini reke Kokre začela vzpenjati proti Jezerskem. Nekaj malega pred ciljem sva presegla zgornji rob nizke oblačnosti in se razveselila sončne kopeli.

Pri lepo oblikovani pipi, kamor so od izvira pred leti napeljali slatino, ni bilo nikogar, kar se predvsem v poletnem času redko zgodi. V slabe pol ure sva napolnila posode in se vmes pošteno okrepčala z zdravilno vodo.

Medtem se nama je za kratek čas pridružilo še nekaj žejnih pohodnikov in si natočilo po eno ali dve plastenki. Kratek klepet o tem in onem, tudi o e-mobilnosti in že so nadaljevali svojo pot.

Zahotelo se nama je še obiskati bližnjo Šenkovo kmetijo, kjer sva si privoščila domače kosilo in posedela uživaje edinstven pogled na bližnje vrhe ter dolino.

Moram pohvaliti zelo všečno opremo gostišča in počitniške hiše, ki izpričujeta tradicionalno gorenjsko arhitekturo. Na Šenkovi domačiji so dobrodošli tudi električni avtomobili, ki se lahko hkrati z lastniki okrepčajo iz njihovih vtičnic.

Zadovoljna z izletom sva se odpeljala v dolino in se le stežka sprijaznila s slovesom od sonca. Kratek postanek na polnilnici v Ljubljani je zadoščal za zanesljivo vrnitev domov.