Prva univerzalna polnilna postaja v Sloveniji

Končno smo Slovenci dobili prvo univerzalno polnilno postajo za hitro polnjenje baterij vozil po standardih Chademo, CCS in Mennekes. 

EVji bodo tako še malo pogosteje zavili v BTC in se ustavili ob kristalni palači, saj je polnilna postaja locirana tik ob najvišji slovenski stolpnici s severne strani.

Kar nekako logično je bilo, da sem postajo preizkusil ob mojem obisku Ljubljane. Ob moči nekaj nad 20 kW je bila v 12 minutah baterija dovolj polna za udobno nadaljevanje poti. Edino, kar še manjka za brezskrbno potovanje po Sloveniji, je mreža enakih postaj na avtocesti, ki pa bo po načrtih zaživela do konca leta.

Za aktiviranje postaje bomo potrebovali običajno Petrolovo kartico za e-mobilnost, po uvedbi sistema gostovanja pa bo aktivacija možna tudi z ostalimi v sistem vključenimi karticami.

Uporabniki postaje smo hvaležni BMW Group, Petrolu in BTCju, ki vsaj na začetku življenja nove postaje omogočajo brezplačno polnjenje vseh energije lačnih vozil. 

Omeniti je potrebno tudi dobavitelja te in bodočih postaj na avtocestnem križu, podjetje Plan-net, ki že vrsto let uspešno uvaja obnovljive vire energije v slovenski prostor. 

Za uporabnike e-vozil se tako začenja novo obdobje bistveno večje uporabnosti naših štirikoles. Zavzetost Ministrstva za infrastrukturo, ki vse pogosteje poudarja nujnost uvedbe čistejšega prometa in uvaja učinkovite ukrepe na tem področju, nas utrjuje v prepričanju, da bo elektrika kmalu pomemben energent v prometu.

Vikend s Kio Soul EV

Tokrat se bom z daljšim zapisom ponovno posvetil Kiinemu Soulu EV. Predvsem forumaške in osebne debate so bile povod, da sem ponovno zaprosil za vikend preizkus Kie Soul EV. Izpred salona KMAG na Leskoškovi sem se odpeljal v četrtek pred koncem delovnega časa. Po nočnem polnjenju pa je sledil prvi od treh dni izletov. 

Ali električni Soul zmore pot od Kopra do Ljubljane z maksimalno dovoljeno hitrostjo po avtocesti brez vmesnega polnjenja? 

O tem smo razglabljali na enem od forumov. Nihče ni verjel, da bi lahko bil odgovor pozitiven. Da Soul s takšno potjo ne bi smel imeti nobenih težav, je dal slutiti preprost izračun z uporabo naslednjih podatkov:

povprečna poraba pri stalni hitrosti 130 km/h - 24 kWh/100km 
razlika v nadmorski višini - 300m
energija za premagovanje 100m vzpona - 0,7 kWh 
razdalja: 100km

Za 100 km od KP do LJ naj bi teoretično Soul EV potreboval 24 kWh + 2,1 kWh zaradi vzpona na nadm. višino 300m. Skupno bi porabil 26,1 od 27 kWh. Ker je na več mestih hitrost omejena na 100 in 110 km/h, bi bila skupna poraba manjša. Moja napoved je bila, da bo ob prihodu v Ljubljano avto imel še 10km dosega. 

Praktični preizkus je potrdil predvidevanje.

Ko sem v Strunjanu hčerko in ženo "odložil" na plaži, sem obiskal piransko in koperske polnilne postaje. Seveda se je še enkrat več izkazalo, da polnilne postaje z identifikacijo ne podpirajo vseh modelov EV s polno zmogljivostjo ali pa sploh ne. 

Začelo se je s prijetno izkušnjo v Piranu. Polnilna omarica tik za zapornico pred vhodom v mesto omogoča tako brezplačno polnjenje kot tudi parkiranje do 5 ur. V omarici so standardna industrijska rdeča trifazna, kamperska tripolna modra in navadna šuko vtičnica. Prikopil sem se na šuko in brez težav polnil eno uro s 16A. Z zložljivim kolesom sem v tem času prekrižaril Piran in njegove slikovite ulice. 

Na Petrolovi bencinski črpalki v Kopru je edina PP, kjer bi lahko polnil s 6kW moči, kar pomeni, da se prazna baterija napolni v dobrih štirih urah. Po priklopu je bil ocenjen čas polnjenja kar 12 ur!!! Torej bi polnjenje potekalo s samo 10A moči. Izklopil sem kabel in se odpeljal... Polnilne postaje Komunale Koper na Bonifiki, ob tržnici in pred Luko so bile boljša izbira. Nobene identifikacije, vse so polnile z 20A. Super! 

Po popoldanskem kopanju, lenarjenju in obiskovanju prijateljev smo se zvečer po 22. uri odpravili domov. Baterija je bila polna in sledilo je razreševanje prej zastavljene dileme o dosegu Soula. 

Na vrhu primorskega klanca tik pred Divačo je števec povprečne porabe kazal dobrih 30 kWh/100km. To je bil prvi dober obet, da je Soul na dobri poti. Tudi preostanek poti je nudil vse manjšo in manjšo povprečno porabo. Ob prihodu v Ljubljano (Barje jug) pa se je moje predvidevanje skoraj natančno potrdilo. Številke?

razdalja od polnilne postaje pri tržnici (KP) do postajališča Barje jug (LJ) znaša 103km
skupna teža treh odraslih potnikov: 205kg
teža prtljage: zložljivo kolo, pripomočki za kopanje, malica, voda... (pribl. 25kg)
čas vožnje: 52 minut
povprečna hitrost: 119 km/h
povprečna poraba: 22,2 kWh/100km
SOC po opravljeni poti: 14%
doseg po opravljeni poti: 18km

S preostankom shranjene energije sem prišel s povprečno hitrostjo 85 km/h od postajališča Barje do Grosuplja (3% SOC) polnil v Grosuplju s 6 kW 15 minut in se vrnil domov (dodatnih 16 km).Ves čas do LJ sem vozil z najvišjo dovoljeno hitrostjo razen v primerih počasnejšega prehitevanja pred mano vozečih vozil. 

Zlahka do Jezerskega in nazaj brez postankov za polnjenje

Izvir mineralne vode na Jezerskem

Do Jezerskega, kamor sva šla s hčerko po novo zalogo mineralne vode, je 90 km. V obe smeri torej 180. S premagovanjem te razdalje ni imel Soul nobenih težav. 

Z zmerno vožnjo je po 180 km poti ostalo še 19% energije, povpr. poraba pa je znašala 11,2 kWh/100 km.

Nedeljski izlet v Črno na Koroškem in Logarsko dolino

Polnjenje v Logarski dolini

V CUDV Črna na Koroškem imamo veliko prisrčnih prijateljev, ki jih pogosto obiščemo. Razdalja je podobna, 106 km v eno smer, vendar je teren mnogo bolj razgiban. Kljub temu bi ob varčni vožnji po najbližji poti Soul zmogel brez vmesnega polnjenja tudi ta izlet. Ker smo si izbrali daljšo pot s kratkimi postanki na zanimivih lokacijah, smo se ustavili na Metronovi polnilnici v Logarski dolini in si med polnjenjem na zelenici privoščili piknik.

Sleme na skoraj 1300 m n.m.

Omembe vredna je predvsem slikovita pot med Črno in Logarsko dolino. Na polovici 30 kilometrske poti so pot vzpne na skoraj 1300m visoko Sleme, kjer se ponujajo zelo lepi razgledi tako nazaj proti Koroški kot Štajerski na jugu. Žal večina ceste ni asfaltirana, zato vožnja traja skoraj eno uro.

Preko Podvolovljeka in Kamnika smo se zadovoljni z izletom vrnili domov v večernem času.

Vtisi?...

V treh dneh smo s Soulom EV prevozili dobrih 1000 kilometrov. Spoznal sem nekaj novih funkcij in kamenčkov v bogatem mozaiku serijske opreme tega odličnega EVja. 

Seveda si ne morem kaj, da ne bi primerjal Soul EV z mojim C-Zerom. Avtomobila pravzaprav nista primerljiva, saj je Soul zelo dober avto tudi za višje hitrosti in večje razdalje, medtem ko se C-Zero izkaže predvsem v urbanem okolju. 

Vendarle pa ima C-Zero tudi nekaj prednosti: 
je mnogo bolj okreten, ima boljši sistem treh stopenj regeneracije (moč pritiska na zavorni pedal), medtem ko ima Soul le dve stopnji, (D in B na prestavni ročici), ki ju ni tako zelo preprosto menjavati, saj je za B potrebno poleg premika ročice pritisniti dodaten gumb na ročici. C-Zero je mnogo bolj prostoren glede na velikost vozila in omogoča lažje nalaganje predvsem daljših predmetov v prtljažnik. 

Poln navdušenja nad tridnevnimi izkušnjami sem v ponedeljek zjutraj avto vrnil v KMAG na Leskoškovo v Ljubljani. Dogovorili smo se, da ga bomo lahko imeli tudi na bližnjem Zero Touru v Stični, kjer bo na voljo za ogled in krajše vožnje. Pridružil se mu bo tudi BMW i3, upam še na razpoložljivost e-Golfa in e-Upa in morda kakšnega drugega zanimivega modela.

Tipičen družinski izlet

Vročina, ki je pokrila Slovenijo te dni, nas podi od doma v obvodne ali višje ležeče kraje. Tokrat smo si za družinski izlet ponovno izbrali Logarsko dolino in Jezersko. V Elija smo sedli ob prebujajočem se jutru. Vožnja po avtocesti mimo Ljubljane, Kamnika in preko Podvolovljeka do Logarske doline, skupno 96 km, je iz baterije posrkalo večino shranjene energije. Povprečna poraba je bila 110 Wh/km, kar je glede na dvig madmorske višine za 400m odličen rezultat. Veliko je k temu prispevala visoka zunanja temperatura in seveda varčna vožnja (80-90 km/h na AC, prosti tek, regeneracija namesto mehanskega zaviranja...)

Parkirišče pred TICem v Logarski je bilo nekoliko neobičajno za nedeljo prazno. Na Metronovi polnilni postaji se sicer lahko hkrati počasno polnijo trije avtomobili na šuko vtičnicah. Priklopil sem polnilni kabel in že smo se napotili do Pravljičnega gozda pri penzionu Na razpotju, kjer predvsem najmlajši uživajo v 37 različnih pravljicah in poučnih nalogah, s katerimi spoznavajo značilnosti gozda in življenja v njem.

Družine se običajno zadržijo v gozdu kake tri ure ali več, če seveda dosledno preberemo vse skrajšane verzije pravljic in opravimo naloge. Čas ob neizmernem veselju pamžkov zelo hitro mine. Priporočam vsem mladim družinam.

Privoščili smo si malico, malo poležali na zelenici in se s skoraj polno baterijo podali preko Pavličevega sedla mimo Železne Kaple do Jezerskega, ki leži še nekoliko višje od Logarske.

Med potjo smo se odžejali pri Murijevem vrelcu na avstrijski strani. Smo ljubitelji naravnih izvirov mineralne vode. Prav Murijev vrelec je poznan kot eden redkih z bogato vsebnostjo CO2 in železa (poleg Mg in ostalih koristnih sestavin).

Na Jezerskem polnilnica Elektra Gorenjska žal večinoma sameva. Deluje zelo zanesljivo, saj je preprosta, brez nepotrebnih komunikacijskih povezav, ki v zadnjem času povzročajo vse več težav predvsem lastnikom starejših EVjev. Po priklopu smo se podali na sprehod do jezera, ki pa je bilo oblegano z domačini in obiskovalci. Izbrali smo si odmaknjen kotiček in se predali lenarjenju. Sonce se je že počasi poslavljalo, ko smo se osvežili ob izviru hladne mineralne vode ob cesti tik pod jezersko cerkvijo in se z lepimi vtisi vrnili domov.

Za konec še nekaj številk: skupna razdalja poti je bila 234 km, za kar smo porabili dobrih 24 kWh. Neupoštevaje breplačno energijo na dveh polnilnih postajah nas je pot stala 1,3€.

Omembe vredna je še edina težava današnjega dne, ki se je mora zavedati vsak lastnik EV. V vročih poletnih dneh, ko se avto stalno vozi ali polni, je potrebno paziti na temperaturo celic v bateriji. Danes so se ves čas gibale med 30 in 40 stopinjami, kar je že izven optimalnih 25 do 30°C. Dobro je poskrbeti, da se avto polni in je parkiran v senci. Predvsem, ko je baterija napolnjena, je ni dobro izpostavljati visokim temperaturam, ker tako hitreje izgublja svojo kapaciteto.

Energija, potrebna za izdelavo bencina zadostuje za pogon avtomobilov na elektriko

S prodorom elektro mobilnosti se povečuje tudi odpor nasprotnikov. Kot utemeljitev svojih prepričanj o neustreznosti EVjev najpogosteje uporabljajo povsem zgrešene predpostavke. Pogosto omenjajo umazane vire pridobivanja elektrike in neekonomičnost.

Dejstva zanikajo tovrstne utemeljitve. Delež t.i. umazane elektrike (termo, jedrski, naftni viri) je vedno manjši in se je iz portfelja nekaterih ponudnikov energije že povsem umaknil (Elektro Celje...).

Drugo dejstvo, ki ga mnogi preprosto spregledajo, je količina energije, ki je potrebna za proizvodnjo bencina. Da pride liter bencina do avtomobila, je potrebnih najmanj 2,11 kWh energije. Vključeni so stroški energije vrtanja, transporta do rafinerije, rafiniranja in transporta do bencinske črpalke. V veliki večini primerov je potrebne veliko več energije.

S tem pridobljenim litrom bencina lahko varčni avtomobil z bencinskim motorjem prevozi pribl. 20 km. Z isto količino električne energije lahko EV prevozi prav tako 20 km.

Iz tega sledi, da bi samo z energijo, ki je potrebna za rafiniranje in transport bencina, ne da bi bencin sploh uporabili za pogon, lahko vozili na elektriko vsi.

Kapaciteta baterije padla na 90%

Ponovno je prišel čas visokih temperatur in čas za merjenje kapacitete baterije. Lani približno tak čas je baterija imela 94% kapacitete. V letu dni je izgubila še dodatne 4% in jih ima sedaj 90%. 10% manjša zmogljivost je bila po skoraj treh letih pričakovana, saj je Eli veliko v uporabi. Števec (odometer) kaže malo pod 68.000 km.

Popolna izenačenost napetosti celic med polnjenjem

Celice se sicer obnašajo normalno, napetost je vedno zelo izenačena. Med vožnjo se giblje v razponu do 30 mV in med polnjenjem do 10 mV.

Pri dnu SOC se razlike v napetosti celic močno povečajo

Le v območju zelo nizkega SOC (pod 5% SOC) se drastično poveča in lahko znaša tudi blizu 500 mV.




10 odstotno zmanjšanje kapacitete potrjuje tudi doseg, ki se je zmanjšal s 160 km na 144 km. Doseg je merjen na najpogostejši trasi vedno pribl. enake vožnje, kjer občasno beležim seštevek prevoženih km in preostanka dosega, zato je podatek precej zanesljiv.

Kia Soul EV - odličen, a z veliko možnostmi izboljšav

Vikend test Kiinega prvega baterijskega avtomobila je bil navdušujoč. Ker je bilo časa premalo za celovit test, sem se osredotočil na doseg ob varčni vožnji in porabo v primerjavi z Elijem (C-Zero).

Da bi lahko hkrati odgovoril na obe vprašanji, sem za test izbral pogosto uporabljeno pot od doma preko zasavskih hribov do Laškega, Celja, Maribora s ciljem ob HE Vuhred.

Doseg z enim polnjenjem

Kia v svojih tehničnih podatkih obljublja preko 200 km dosega, kar že na prvi pogled ni videti pretirana trditev glede na razmeroma veliko kapaciteto baterije (27 kWh). Testna pot je bila zelo razgibana, kar se vidi iz profila nadmorske višine poti, torej ni bila ugodna za postavljanje rekordov v dosegu. Kljub temu se je ves čas poti iz podatka povprečne porabe dalo slutiti, da preseči 200 km ne bo pretirano težko.

profil testne poti (nadmorska višina)

Na cilju ob HE Vuhred je bilo stanje naslednje:

• prevoženi kilometri: 186
• doseg: 26 km
• SOC: 15%
• skupaj prevoženi km in preostanek dosega: 212 km

Poraba v primerjavi s C-Zerom

Na tej isti poti sem že nekajkrat na izbranih točkah (predvsem vrhovih, dolinah in mestih) beležil povprečno porabo ELIja, zato sem na istih točkah zapisal tudi porabo Soula. Tabela vrednosti predstavlja povprečno porabo v Wh/km obeh vozil na določenih točkah, ki jih najdeš s pomikanjem miške po profilu na napisanih kilometrih.

km poti	4,05	5,28	5,67	10,8	13,21	15,56	21,08	30,01	39,1	45,35	50,36	66,58	109,1	130
C-Zero	260	162	190	78	73	75	81	87	87	107	89	95	101	101
Soul	367	226	261	101	94	95	102	107	109	131	111	116	118	119

Primerjava pokaže, da je razlika v porabi največja pri vzponih in da se med spuščanjem oz. regeneracijo energije vrednosti približata. Na splošno pa lahko rečem, da ima Soul pribl. 20% višjo porabo od C-Zera. Pričakoval sem večjo razliko zaradi večje teže vozila, širših pnevmatik in enkrat močnejšega motorja.

Ob Chademo polnilni postaji v Mariboru

Vožnja pri stalni hitrosti na AC

Naslednji dan sem naredil še test vožnje s hitrostjo 80 km/h in 100 km/h na ljubljanski obvoznici. Vozil sem s pomočjo tempomata in le redko za kratek čas prilagodil hitrost razmeram na cesti.

	povpr. poraba	čas poti
80 km/h	121 Wh/km	22 min 40 sek
100 km/h	159 Wh/km	18 min 02 sek

Podatki potrjujejo, da se zaradi slabe aerodinamičnosti vozila poraba s hitrostjo hitro povečuje. Ob stalni hitrosti 80 km/h bi tako z enim polnjenjem brez bistvene razlike v nadmorski višini starta in cilja lahko prevozil 220 km, s hitrostjo 100 km/h pa le še 170 km. 

Kaj se zgodi ob prazni bateriji?

Zanimiv podatek za vsako vozilo je tudi, kaj pričakovati, ko se SOC približuje dnu. Če pri C-Zeru velja, da lahko pri 0km dosega računam še na pribl. 10 km rezerve, je stvar pri Soulu drugačna. 0km dosega pri C-Zeru se namreč pojavi pri SOC 10%, pri Soulu pa rezerve ni. Ob SOC 1% je preostali doseg še vedno 1km. 

Soul ohrani skoraj polno moč do zadnjega kilometra in se potem ustavi.

Kaj mi je všeč in kaj ne

Glede na moj okus je Soul zelo všečen in solidno opremljen avtomobil. Ne bom našteval opreme, saj je seznam dostopen na spletu. Moram pa omeniti, da so mi predvsem všeč ergonomika armaturne plošče, všečni materiali, prijetne svetle barve, kakovosten audio. Notranjost deluje svetlo, mladostno, pa vendar ne kičasto. LCD je velik, pregleden, z nekaj vaje sem se hitro navadil funkcij.

Seveda pa bi bilo marsikaj možno izboljšati. Zadnja deljiva klop se ob zlaganju ne zloži vodoravno, zelo slaba aerodinamika, težo bi se dalo krepko znižati, vratca za polnilne vtičnice so spredaj, kar povzroča lastnikom pozimi težave pri odpiranju... 

Predvsem pa pri večini EVjev pograšam prikaz podatkov, ki so za ozaveščenega uporabnika zelo pomembni, predvsem napetost in temperaturo celic. Na srečo se po prihodu novih modelov na trg kmalu pojavijo entuzijasti, ki dešifrirajo podatke, dostopne preko OBD porta in jih prikažejo s pomočjo aplikacije na pametnih telefonih. Mislim, da za Soul te možnosti še ni.

Je Soul EV vreden nakupa?

Cena je s 35 tisočaki seveda visoka, vendar za ta denar noben EV ne nudi takega dosega, opreme in udobja. Če ti je razlog nakupa EV predvsem ekonomika, je gotovo boljša izbira nakup rabljenega C-Zera letnika '12 z 10 do 20 tisoč prevoženimi kilometri za 8 do 12 tisočakov. Če pa kupuješ s čustvi oziroma želiš odlično opremljen, ne premajhen avto in si ga lahko privoščiš, je Soul EV odlična izbira. 

Cene originalnih delov pri uradnih serviserjih in drugje

V dolgih zimskih mesecih se ni zgodilo nič dovolj zanimivega, da bi bilo vredno objave. Pred kratkim pa BUM! nezgoda zaradi moje lastne nepazljivosti.

Na vetrobransko steklo mi je padel dovolj težak predmet, da je steklo razpokalo. Zavarovano ni bilo, zato sem iskal ponudbe za menjavo.

V treh klicih Citroenovih serviserjev sem dobil tri različne cene, vse pretirano visoke: od 600 pa tja do 850 €. Pokličem Mitsubishi... cena že nekoliko bolj znosna: 350€ plus delo. Carglass bi imel 430€ za celo storitev. Na koncu sem sam kupil steklo, zamenjal pa mi ga je serviser, ki ni pooblaščen s strani Citroena, cena za vse skupaj: 220€.

Poudarjam, da gre za enako steklo v vseh primerih.

Zamenjati sem moral tudi metlico brisalca. Cena pri Citroenu: 58€, cena v trgovini z avto deli: 13€.

Seveda imate ostali verjetno že vrsto podobnih izkušenj, zato takšne primerjave že dobro poznate. Jaz sem se prvič srečal s tem problemom in priznam, da sem nad oderuštvom pooblaščenih serviserjev oz. Citroena Slovenija zgrožen.