Kako prihraniti pol milijarde letno?

Zadnje čase se rad igram s številkami. Tokrat razmišljam o teoretičnih pozitivnih učinkih popolne uvedbe elektromobilnosti v Sloveniji. V spodnji tabeli sta izračuna, koliko letno uvozimo pogonskih goriv za osebne avtomobile in koliko bi nas stala elektrika, če bi hipotetično ves osebni vozni park nadomestili z električnimi vozili.

Številke kažejo na mnogotere pozitivne učinke uvedbe elektromobilnosti:

1.  pogon elektro voznega parka stane samo četrtino sedanjih stroškov uvoza naftnih derivatov;
2. ves denar, porabljen za naftne derivate, gre v tujino, skoraj ves denar porabljen za pogon elektrovozil, ostane doma:
3. samo s prihrankom lahko v petih letih zgradimo NEK2;
4. zaradi nočnega polnjenja in zelo nizkih nočnih nakupnih cen so lahko finančne koristi vsaj podvojene;
5. velik del energije je že sedaj na voljo zaradi viškov proizvodnje oziroma neizkoriščenih rezerv v proizvodnji v nočnem času in ob vikendih;
6. nova delovna mesta zaradi razvoja in gradnje novih proizvodnjih zmogljivosti OVE, omrežja in polnilne infrastrukture;
7. uporabimo lahko bogato elektrotehnično znanje pri razvoju in proizvodnji električnih vozil (delovna mesta)
8. vse ostalo, česar se sedaj ne spomnim...

Bi kdo še kaj dodal?

Ali Elija res poganja premog?

V spletnih debatah se voznikom električnih vozil pogosto očita, da se gremo lažno ekologijo. Pomisleke bi lahko združil v poved: namesto iz zadka avta se kadi v Šoštanju. Torej naj bi bila skoraj v celoti električna energija pridobljena v termoelektrarnah? Poglejmo, koliko je na tem resnice.

Najprej trenutno stanje pri mojem dobavitelju energije. Na vsakomesečnem računu so zelo jasno našteti viri energije z njihovimi deleži:

Iz grafa je razvidno, da se kadi le pri 13 odstotkih proizvodnje električne energije, ki sestavlja portfelj mojega dobavitelja. V Sloveniji je z OVE pridobljena tretjina porabljene energije.

Naročniki nekaterih "zelenih" paketov električne energije (naročniki Elektra Celje celo v celoti) uporabljajo le energijo iz OVE. Cena za gospodinjstva je sicer višja, je pa verjetno prava izbira za vse prave eko-fane.

Po slovenskih strehah in planjavah najdemo že na stotine solarnih elektrarn. Mnogi lastniki EVjev hranijo svoje konjiče v veliki meri s sončno energijo in s tem še izboljšajo razmerje uporabe OVE.

Tudi če bi hipotetično vsa slovenska elektrika bila proizvedena iz premoga, nam koncentriran vir onesnaženja v termoelektrarni omogoča lažje obvladovanje neželjenih posledic kurjenja fosilnih goriv s kakovostno izvedbo filtracije in nevtralizacije produktov izgorevanja.

Predstavljaj si prometne konice v mestih, koliko škodljivih substanc proizvedejo motorji z notranjim izgorevanjem, čeprav se avtomobili v dolgih kolonah skoraj ne ali zelooo počasi premikajo. Optimizacija škodljivih emisij je v takih primerih nemogoča, učinkovitost vozila pa se približa dnu.

Eli se polni z vodi odvzeto energijo ob HE Vuhred

Z uvajanjem pametnih omrežij se učinkovitost EVjev še drastično poveča. Velika množica baterij lahko pomaga izravnavati neenakomerno porabo preko dneva z oddajanjem shranjene energije v času največjega odjema.

Polnjenje ponoči pomaga izravnati neenakomeren odjem preko dneva. S tem omilimo težave omrežja zaradi prenizkega odjema.


Mnenja o neekološkosti električnih vozil iz opisanih razlogov torej nimajo svoje teže. Seveda moj zapis temelji le na laičnem logičnem razmišljanju in sklepanju na osnovi prebranega gradiva ter najdenih podatkov na spletu. Morda se najde znalec, ki bo bistvo mojega prepričanja ovrgel. Menim pa, da mi pepela za posipanje ne bo potrebno iskati.

Stroški uporabe Elija

Poglejmo, kakšni so stroški uporabe mojega C-Zera. V tabelo sem vpisal osnovne podatke, ki vplivajo na končno ceno uporabe.

Če upoštevam obvezne stroške (energija, pnevmatike, zavarovanje, vzdrževanje oz. servis) znaša cena uporabe slabe 3 cente na km. Nakup vinjete ni strošek vozila, temveč uporabe cest, zato tega zneska nisem upošteval.

Za amortizacijo sem vzel življensko dobo 10 let, v kateri bi prevozil pribl. 240.000 km. Mogoče se zdi ta napoved preoptimistična. Izkušnje nekaterih voznikov z nad 80.000 km v skoraj štirih letih kažejo, da se kljub napovedim o 15-30 odstotnem padcu kapacitete baterije to ni zgodilo.

Verjetno ob pravilni uporabi baterij (vožnja, polnjenje) lahko pričakujemo precej daljšo življensko dobo od začetnih napovedi.

Amortizacija tako znaša 6,7 centa na kilometer. Skupni strošek uporabe torej ne doseže 10 centov na kilometer, kar se mi zdi zelo dober rezultat. Sem še kaj spregledal?

Najpomembnejša spremenljivka je seveda amortizacija, ki prinese v mojem primeru 70% cene uporabe. Ni je možno natančno predvideti, saj se dejansko ne ve, koliko km bo baterija zdržala. Zaenkrat prihajajo zelo pozitivna sporočila predvsem iz področij z zmernimi povprečnimi temperaturami, kamor sodi tudi Slovenija.

Tudi sam po 35.000 km še ne opažam dramatičnih sprememb pri kapaciteti in dosegu. Ker pa nisem vedeževalec, dopuščam možnost, da sem se uštel in bo znesek amortizacije višji. O tem pa mogoče ponovno čez kakih 5 let ;)