Prelomil sem obljubo, pa mi ni žal.

Zgodba je pognala korenine pred mnogimi leti, ko sem zaradi slabe izkušnje v eni od Lidlovih trgovin zaprmej sklenil, da praga njihove trgovine ne prestopim več. So se mi zamerili, ker sprva niso hoteli spoštovati svojih lastnih pravil glede vračila izdelkov.

Obljuba je ostala trdna vse do pred kratkim, ko je Lidl kot drugi trgovec v Ljubljani na svojem parkirišču postavil hitro polnilno postajo. Investicija ni bila poceni, a se bo zagotovo obrestovala. Lidl s tem namreč izkaže kot družbeno odgovorno podjetje in zvabi v svojo trgovino veliko uporabnikov električnih avtomobilov.

Seveda, lahko bi bil zloben in bi uporabljal polnilnico, kadar bi jo potreboval in še vedno spoštoval zavezo izpred let, a je želja po poštenem odnosu hitro omilila mojo staro zamero. Sedaj se ob vsakem obisku trgovine na Toplarniški sprehodim med policami in vedno najdem kaj, kar bi tako ali drugače moral kupiti.

Navdušila me ni samo polnilnica, zelo pozitivno presenečen sem bil tudi nad urejenostjo in modernim izgledom trgovine, ki ne daje slutiti, da gre za diskontno prodajalno. Pohle vredne so tudi trgovke, ki s svojimi nasmehi in prijaznim odnosom ob vsakem obisku vrnejo del zaupanja v meni nekdaj neljubo trgovsko znamko. 

Pogovor z Lidlovo PR predstavnico o vzrokih za odločitev za polnilnico in njihovih načrtih na tem področju pa v mojih očeh Lidl že postavlja v vlogo vzornega podjetja, ki skrbi za dostopnost in uporabnost polnilne infrastrukture. Poleg ljubljanske so opremili z enako polnilnico tudi trgovino v Mariboru in še zdaleč se ne bodo pri tem ustavili.

Zakaj se mi zdi tak poslovni model vzoren? Preprosto, ker prinaša rezultate in zadovoljstvo uporabnikov. Povprečen obiskovalec polnilnice napolni za pribl. 1€ energije, v trgovini pa pusti vsaj nekajkrat toliko, morda več kot 100€. Jaz sem v štirih obiskih pustil na blagajni 185€ za hrano, orodje in oblačila in napolnil za pribl. 5€ energije. Sistem omogoča, da sta tako polnilnica in trgovina zelo dobro obiskana.


Na drugi strani pa je zelo težko razumeti politiko Petrola, ki je skoraj 40 hitrih polnilnih postaj na avtocestah prejel v upravljanje brezplačno, a se je kljub temu odločil drago zaračunavati njihovo uporabo in jo z nesmiselnim pogojevanjem pridobivanja RFID kartic zakompliciral do največje možne mere. Polnilnice, ki smo jih kupili davkoplačevalci, tako samevajo, Petrol pa s tem izgublja velik del prihodka, ki bi ga imel z našim trošenjem v njihovih trgovinah. Večina e-voznikov namreč njihovo infrastrukturo uporablja le v največji nuji, pa še takrat največkrat ne vstopijo v trgovino. Verjamem, da bo slej ko prej tudi Petrol začel slediti pozitivnim vzorom konkurence.

Na koncu še osebna zahvala Lidlu in Mercatorju za odločitev olajšati pot uporabnikom e-vozil. Naj se sedaj redkim polnilnicam pred trgovskimi in gostinskimi objekti pridruži veliko novih. Pri tem lahko uporabniki investitorjem svetujemo, kje in kakšnih polnilnic si želimo, da bo mreža polnilnic učinkovita. Z vsako novo podobno pridobitvijo postaja slovenski prehod v e-mobilnost lažji in hitrejši.

BMW i3 - gepardova hitrost in antilopina vztrajnost

Ljudje že od pradavnine iščemo navdih in ideje pri naših sorodnikih v živalskem kraljestvu. Prenekateri izum dolgujemo prav opazovanju živali in njihovih evolucijskih dosežkov.

BMW i3 me zaradi svoje okretnosti in pospeškov že od prve poskusne vožnje spominja na geparda. Pravzaprav v i3 vidim vzor, kako naj bi bil električni avtomobil zasnovan in izdelan.

Celovitost bavarskega eko koncepta se čuti pri vseh stopnjah razvoja, izdelave, uporabe in reciklaže po koncu življenske dobe avtomobila.

Seveda pa ima tudi gepard Ahilovo peto. Če kljub svoji okretnosti in hitrosti ne uspe v pol minute ujeti plena, se utrujen ustavi in začne lačen nabirati moči za nov poskus.




Premajhen doseg je bil poleg cene poglavitni razlog, da ni bil i3 v preteklih letih z naskokom najbolje prodajan e-avtomobil v Sloveniji. Ob daljših poteh je bilo namreč brezskrbne uporabe konec. Razmišljanje o lokacijah polnilnih postaj in strah, ali bodo delovale, še danes odvrača številne od nakupa električnega avtomobila.

Razvojniki v Münchnu so strahove odgnali in v i3 dodali najboljšo lastnost antilope: vzdržljivost. Nekoč sicer spodoben domet za primestno uporabo se je z začetkom vgradnje nove, zmogljivejše baterije močno podaljšal. Pravijo, da kar na 300 km! To pa je že razdalja, ki omogoča potovanje z manj skrbmi tudi v tujino.

Prijazno osebje salona Avto Aktiv v ljubljanskem BTCju mi je z vedno prisotnim nasmehom odobrilo ponoven vikend najem malčka konec novembra. Čas priprav na božične praznike je bil kar primeren za preizkus dejanskega dometa BMW i3 z novo baterijo v ne ravno idealnih voznih razmerah.

Petkovemu obisku Jezerskega sta v soboto sledila pot v Novo Gorico in nedeljski družinski obisk adventnega Zagreba, do katerega vodi 110 km avtoceste. Vznemirjeni v pričakovanju neznanega smo se vsi trije po kosilu namestili v udobne sedeže modre i-trojke in se s polno baterijo odpeljali proti vzhodu.


Voziti BMW i3 je čisti užitek! Prijetna tišina in popolna mirnost avtomobila prehajata v občutek lebdenja. Kot bi mignil smo prehiteli trebanjsko dolino, Trško goro, posavsko ravnico in po slabi uri zavili z avtoceste v zagrebško predmestje. Kratek pogled na zaslon: porabili smo samo 40% energije! Kljub temu, da polnjenja nismo potrebovali, sem želel obiskati zagrebške hitre polnilnice, tudi zaradi brezskrbnega parkiranja.

Vse tri obiskane postaje v mestnem središču delujejo po principu priključi in polni, torej brez vsakih težav z iskanjem kartic. Med polnjenjem smo si vzeli čas za potep po presenetljivo praznem centru mesta. Nobene predpraznične gneče, tudi tujih turistov ni bilo videti toliko kot v Ljubljani. Sicer je bil šele začetek adventnega časa, pa vendar sem pričakoval več življenja na ulicah.

Med pohajkovanjem se je urni kazalec premaknil za dve polni uri. Medtem se je tudi baterija povsem napolnila. Pot domov je bila prav tako izjemno prijetna in brezskrbna.



Obiskati Zagreb in za pot porabiti zgolj 2€ je dosežek, ki je bil pred leti povsem nepredstavljiv, danes pa realnost.

BMW i3 se z novo baterijo postavlja v povsem drugačno vlogo kot še pred nekaj meseci. Pridevnik mestni se tega avtomobila ne bo več tako trdno držal, saj s podaljšanim dometom in vse gostejšo mrežo hitrih polnilnic postaja še kako uporaben tudi za daljše poti. Tristotemu kilometru dosega se sicer da približati v toplejši polovici leta z zelo zmernimi hitrostmi, 200 km pa je realen doseg za vsakdanjo rabo brez potrebe po pretiranem varčevanju z energijo.

Ali je BMW i3 vreden svoje nadpovprečne cene? Zagotovo in to iz več razlogov. BMW kot družbo in i3 kot njihov vrhunski izdelek cenim predvsem, ker:

• je avtomobil ekološki od zasnove do reciklaže,
• je v infotainment sistemu ter navodilih za uporabo uporabljena brezhibna slovenščina,
• so prodajalci i3 verjetno edini med prodajniki električnih avtomobilov, ki vedo o svojem prodajnem izdelku več kot osveščeni kupci,
• imam občutek, da BMW resnično verjame v e-mobilnost in jo hoče tudi tržiti
• se i serija prodaja v ločenih salonih od klasičnih vozil
• uživajo lastniki i3 odlično poprodajno podporo
• je i3 preprosto odličen avtomobil z odličnimi lastnostmi