četrtek, 13. november 2014

Kia Soul EV - testna vožnja

Kiin posebnež Soul je dobil električno različico. Danes se mi je ponudila priložnost za testno vožnjo. Vtis? Ne le pozitiven, lahko rečem kar navdušujoč!

Avtomobil je zelo bogato opremljen s tehnologijo, ki je ne premore vsak precej dražji konkurent. Toplotna črpalka, 27 kWh baterija, android aplikacija s številnimi funkcijami, veliko gumbov za upravljanje na volanu, simpatičen izgled tako notranjosti kot zunanjost za ceno dobrih 32 tisočakov zagotavljajo Soulu EV lepe prodajne številke v prihodnosti.

Poraba je zmerna. Del testne relacije sem najprej prevozil s Soulom. Povprečna poraba 130 wH/km. Po koncu testne vožnje sem isto relacijo prevozil še z Elijem. Poraba 98 Wh/km. Soul je seveda težji, pomemben razlog za višjo porabo v primerjavi s C-Zerom pa je tudi nevajenost na vožnjo z njim. Preprost izračun pravi, da bi s tako vožnjo lahko dosegel z enim polnjenjem nad 200 km, kar uvršča Soul med tiste, ki imajo daljšega.

Vožnja je bila zelo prijetna, vidljivost odlična, ergonomija armaturne plošče prav tako. Ko se naslednje leto izteče triletna obveza lastništva C-zera zaradi subvencije, se prav lahko zgodi, da bo Kia Soul našla svojo pot do moje garaže.

sobota, 20. september 2014

50.000 km

5. septembra sta minili dve leti, odkar garaža ne smrdi več. Devet dni kasneje pa se je števec kilometrov prevalil preko 50.000 km. Oba mejnika pomenita, da jamstvo proizvajalca ne velja več. Kljub temu dosedanje izkušnje potrjujejo pričakovanje, da nas bo malček še dolgo prevažal okrog.
Ta teden sva s Saro za dva dni obiskala prijatelje na Obali. Vožnja do Kopra je potekala brez težav. Eli je zmogel 135 km poti brez vmesnega polnjenja po avtocesti s povprečno hitrostjo 80 km/h. Promet je bil dokaj redek. 

Zanimivo je, da me niti eden od voznikov, ki so me prehitevali, ni s sredincem, dolgimi lučmi ali kakorkoli drugače vzpodbujal k hitrejši vožnji. Optimistično sklepam, da se je prometna kultura precej popravila. Morda pa so električni avtomobili že tako prepoznavni, da vozniki razumejo, da hitra vožnja prinaša njihovim voznikom težave z dosegom. 

Na koprski Bonifiki sem polnil dvakrat, poletnih 27°C pa je omogočilo prijetno kopanje v še vedno toplem morju na Mokri mački v Kopru. Pozno popoldne drugi dan sem se s polno baterijo po avtocesti odpravil nazaj. S podobno hitrostjo sem prišel do Rudnika in se za slabo uro priklopil pri Bauhausu, opravil par nakupov in se brez težav vrnil domov.

Tokrat sem se prvič vozil do Obale in nazaj samo po avtocesti in ugotovil, da ima Eli daljši doseg s stalno hitrostjo pribl. 80 km/h po avtocesti kot počasneje po lokalnih cestah ob pogostejšem ustavljanju oz. spremembah hitrosti.





ponedeljek, 1. september 2014

Vabljeni na Zero Tour

V Turističnem društvu Stična smo pripravili prvo srečanje družin, ki uporabljajo električne avtomobile.

6. in 7. septembra se bomo družili in obiskali turistične zanimivosti v okolici. Partnerska društva in posamezniki nam pripravljajo posebna presenečenja, tekmovali bomo v znanju, spretnosti in ekonomični vožnji...

Poleg družin z e-vozili ste dobrodošle tudi družine in posamezniki, ki želite dva dni preživeti v naši družbi, se okrog prevažati z elektriko in spoznati, kako se da živeti brez ustvarjanja nepotrebnih odpadkov.

Več o dogodku: www.zerotour.eu

Manjša popravila

4 dni pred potekom garancijskega obdobja je zadnji čas za temeljit pregled kakovosti izdelave in zanesljivosti delovanja mojega malčka. Doslej sem opazil naslednje težave:


  • popraviti je potrebno obe ročici za spuščanje naslonjal zadnjih sedežev. Ena več ne opravlja svoje funkcije, druga je že precej "labava". 
  • Pokrovček vtičnice za hitro polnjenje se težje zapira kot še nedavno tega, vzmet za odpiranje stalno odpada. Enkrat jo bom verjetno izgubil.
  • ABS ne deluje........

Torej, po mojem mnenju malo preveč težav za japonski izdelek. Kapaciteta baterije ostaja enaka kot pred meseci, torej pri pribl. 6% minusa glede na novo stanje.

V sredo gre avto na servis, kjer ga bo mehanik bolj podrobno pregledal in morda našel še kako napako.

Sicer sem z avtom še vedno zelo zadovoljen. Razen omenjenih težav deluje brezhibno. Ta mesec bo obrnil mejo 50.000 km, torej bo potekla tudi garancija na baterijo. Tega me ni strah, saj se glede na stalne meritve obnaša optimalno. Prihranek v dveh letih zaradi vožnje z e-avtom znaša slabih 4.000€.

nedelja, 25. maj 2014

Baterija na 94%

Današnje temperature krepko nad 20°C so bile idealne za ponoven test baterije in njene zmogljivosti.
Najprej sem z nežno vožnjo iz nje iztisnil še zadnje elektrone. Šlo je ravno do garaže. Zadnja dva metra sem moral Elija kar fizično potisniti skozi vrata do vtičnice. Po priklopu na vtičnico preko merilca porabe sem po dobrih šestih urah izmeril količino energije, potrebne za polnjenje do 100% SOC. Meter se je ustavil na 17,4 kWh, kar je nekoliko bolje od aprilske meritve (16,9kWh) v hladnejšem okolju.

Podatek pove, da se je količina energije, potrebne za polnjenje z 0-100% SOC zmanjšala za 6% v primerjavi z enako meritvijo v podobnih temperaturnih razmerah leta 2012, ko je polnjenje zahtevalo 18,5 kWh iz vtičnice. Kot sem omenil že aprila, je tudi doseg avtomobila za podoben odstotek manjši.

Nekaj zanimivih podatkov:

Zunanje temperature so bile že poletne, zato je tudi temperatura celic baterije krepko narasla. Iz grafa je razvidno, da se se celice do konca izpraznitvene vožnje ogrele na 31° do 34°C, kar še ne predstavlja težave. Med polnjenjem se je povprečna temperatura spustila za dve stopinji.
 Na dnu SOC se je pričakovano napetost celic razpršila v zelo velikem razponu 410mV. Običajno se med vožnjo v varnem območju SOC razpon glede na trenutno porabo giblje med 10 in 40 mV.
Po nekaj minutah polnjenja se razpon napetosti hitro zmanjša na običajnih 5 do 10 mV.








Pogostejše praznenje baterije do dna lahko pripomore k hitrejšemu zmanjšanju njene kapacitete, zato bom naslednji podoben test izvedel šele naslednje leto ob podobnem času in temperaturah. Upam, da zmanjšanje takrat ne bo preseglo 10%.

petek, 11. april 2014

Baterija zmore manj

Po dobrem letu in pol ter skoraj 40.000 km prihaja prva slaba novica: precej zanesljivo ugotavljam zmanjšanje kapacitete Elijeve baterije za pribl. 8 odstotkov. Za polnjenje baterije od SOC 3,5% do 100% porabim sedaj (iz vtičnice) 16,9 kWh, merjeno pri 18°C iz 220V vtičnice. Pred letom in pol - 18,5 kWh.

Doseg se je ravno tako zmanjšal za slabih 10%. Pri enaki vožnji na isti relaciji prej izgine prva črtica in na cilju je po 30 km enake vožnje razpoložljivi doseg manjši za dobrih 10km kot v najboljših časih.

Vsi ti podatki se ujemajo z oceno, da je kapaciteta baterije zmanjšana za slabih 10 odstotkov. Seveda nisem ravno navdušen nad pešanjem baterije, vendar je stopnja degradacije nekje na pričakovanem nivoju. Po predvidevanjih proizvajalca baterij je zmanjšanje kapacitete največje v prvem obdobju in se z leti zmanjšuje. Če to drži, bi utegnila baterija zdržati 10 let (nad 200.000 km) s še zadostno kapaciteto za potreben doseg za naše dnevne poti.

Enak test bom ponovil pri višjih temperaturah čez kak mesec ali dva. V toplejšem okolju se namreč lahko zmogljivost baterije nekoliko izboljša.

nedelja, 9. marec 2014

Kako prihraniti pol milijarde letno?

Zadnje čase se rad igram s številkami. Tokrat razmišljam o teoretičnih pozitivnih učinkih popolne uvedbe elektromobilnosti v Sloveniji. V spodnji tabeli sta izračuna, koliko letno uvozimo pogonskih goriv za osebne avtomobile in koliko bi nas stala elektrika, če bi hipotetično ves osebni vozni park nadomestili z električnimi vozili.


















Številke kažejo na mnogotere pozitivne učinke uvedbe elektromobilnosti:


  1.  pogon elektro voznega parka stane samo četrtino sedanjih stroškov uvoza naftnih derivatov;
  2. ves denar, porabljen za naftne derivate, gre v tujino, skoraj ves denar porabljen za pogon elektrovozil, ostane doma:
  3. samo s prihrankom lahko v petih letih zgradimo NEK2;
  4. zaradi nočnega polnjenja in zelo nizkih nočnih nakupnih cen so lahko finančne koristi vsaj podvojene;
  5. velik del energije je že sedaj na voljo zaradi viškov proizvodnje oziroma neizkoriščenih rezerv v proizvodnji v nočnem času in ob vikendih;
  6. nova delovna mesta zaradi razvoja in gradnje novih proizvodnjih zmogljivosti OVE, omrežja in polnilne infrastrukture;
  7. uporabimo lahko bogato elektrotehnično znanje pri razvoju in proizvodnji električnih vozil (delovna mesta)
  8. vse ostalo, česar se sedaj ne spomnim...


Bi kdo še kaj dodal?