nedelja, 05. julij 2015

Tipičen družinski izlet

Vročina, ki je pokrila Slovenijo te dni, nas podi od doma v obvodne ali višje ležeče kraje. Tokrat smo si za družinski izlet ponovno izbrali Logarsko dolino in Jezersko. V Elija smo sedli ob prebujajočem se jutru. Vožnja po avtocesti mimo Ljubljane, Kamnika in preko Podvolovljeka do Logarske doline, skupno 96 km, je iz baterije posrkalo večino shranjene energije. Povprečna poraba je bila 110 Wh/km, kar je glede na dvig madmorske višine za 400m odličen rezultat. Veliko je k temu prispevala visoka zunanja temperatura in seveda varčna vožnja (80-90 km/h na AC, prosti tek, regeneracija namesto mehanskega zaviranja...)

Parkirišče pred TICem v Logarski je bilo nekoliko neobičajno za nedeljo prazno. Na Metronovi polnilni postaji se sicer lahko hkrati počasno polnijo trije avtomobili na šuko vtičnicah. Priklopil sem polnilni kabel in že smo se napotili do Pravljičnega gozda pri penzionu Na razpotju, kjer predvsem najmlajši uživajo v 37 različnih pravljicah in poučnih nalogah, s katerimi spoznavajo značilnosti gozda in življenja v njem.

Družine se običajno zadržijo v gozdu kake tri ure ali več, če seveda dosledno preberemo vse skrajšane verzije pravljic in opravimo naloge. Čas ob neizmernem veselju pamžkov zelo hitro mine. Priporočam vsem mladim družinam.

Privoščili smo si malico, malo poležali na zelenici in se s skoraj polno baterijo podali preko Pavličevega sedla mimo Železne Kaple do Jezerskega, ki leži še nekoliko višje od Logarske.

Med potjo smo se odžejali pri Murijevem vrelcu na avstrijski strani. Smo ljubitelji naravnih izvirov mineralne vode. Prav Murijev vrelec je poznan kot eden redkih z bogato vsebnostjo CO2 in železa (poleg Mg in ostalih koristnih sestavin).

Na Jezerskem polnilnica Elektra Gorenjska žal večinoma sameva. Deluje zelo zanesljivo, saj je preprosta, brez nepotrebnih komunikacijskih povezav, ki v zadnjem času povzročajo vse več težav predvsem lastnikom starejših EVjev. Po priklopu smo se podali na sprehod do jezera, ki pa je bilo oblegano z domačini in obiskovalci. Izbrali smo si odmaknjen kotiček in se predali lenarjenju. Sonce se je že počasi poslavljalo, ko smo se osvežili ob izviru hladne mineralne vode ob cesti tik pod jezersko cerkvijo in se z lepimi vtisi vrnili domov.

Za konec še nekaj številk: skupna razdalja poti je bila 234 km, za kar smo porabili dobrih 24 kWh. Neupoštevaje breplačno energijo na dveh polnilnih postajah nas je pot stala 1,3€.

Omembe vredna je še edina težava današnjega dne, ki se je mora zavedati vsak lastnik EV. V vročih poletnih dneh, ko se avto stalno vozi ali polni, je potrebno paziti na temperaturo celic v bateriji. Danes so se ves čas gibale med 30 in 40 stopinjami, kar je že izven optimalnih 25 do 30°C. Dobro je poskrbeti, da se avto polni in je parkiran v senci. Predvsem, ko je baterija napolnjena, je ni dobro izpostavljati visokim temperaturam, ker tako hitreje izgublja svojo kapaciteto.