četrtek, 05. januar 2017

BMW i3 - gepardova hitrost in antilopina vztrajnost





Ljudje že od pradavnine iščemo navdih in ideje pri naših sorodnikih v živalskem kraljestvu. Prenekateri izum dolgujemo prav opazovanju živali in njihovih evolucijskih dosežkov.

BMW i3 me zaradi svoje okretnosti in pospeškov že od prve poskusne vožnje spominja na geparda. Pravzaprav v i3 vidim vzor, kako naj bi bil električni avtomobil zasnovan in izdelan.

Celovitost bavarskega eko koncepta se čuti pri vseh stopnjah razvoja, izdelave, uporabe in reciklaže po koncu življenske dobe avtomobila.

Seveda pa ima tudi gepard Ahilovo peto. Če kljub svoji okretnosti in hitrosti ne uspe v pol minute ujeti plena, se utrujen ustavi in začne lačen nabirati moči za nov poskus.




Premajhen doseg je bil poleg cene poglavitni razlog, da ni bil i3 v preteklih letih z naskokom najbolje prodajan e-avtomobil v Sloveniji. Ob daljših poteh je bilo namreč brezskrbne uporabe konec. Razmišljanje o lokacijah polnilnih postaj in strah, ali bodo delovale, še danes odvrača številne od nakupa električnega avtomobila.

Razvojniki v Münchnu so strahove odgnali in v i3 dodali najboljšo lastnost antilope: vzdržljivost. Nekoč sicer spodoben domet za primestno uporabo se je z začetkom vgradnje nove, zmogljivejše baterije močno podaljšal. Pravijo, da kar na 300 km! To pa je že razdalja, ki omogoča potovanje z manj skrbmi tudi v tujino.

Prijazno osebje salona Avto Aktiv v ljubljanskem BTCju mi je z vedno prisotnim nasmehom odobrilo ponoven vikend najem malčka konec novembra. Čas priprav na božične praznike je bil kar primeren za preizkus dejanskega dometa BMW i3 z novo baterijo v ne ravno idealnih voznih razmerah.

Petkovemu obisku Jezerskega sta v soboto sledila pot v Novo Gorico in nedeljski družinski obisk adventnega Zagreba, do katerega vodi 110 km avtoceste. Vznemirjeni v pričakovanju neznanega smo se vsi trije po kosilu namestili v udobne sedeže modre i-trojke in se s polno baterijo odpeljali proti vzhodu.


Voziti BMW i3 je čisti užitek! Prijetna tišina in popolna mirnost avtomobila prehajata v občutek lebdenja. Kot bi mignil smo prehiteli trebanjsko dolino, Trško goro, posavsko ravnico in po slabi uri zavili z avtoceste v zagrebško predmestje. Kratek pogled na zaslon: porabili smo samo 40% energije! Kljub temu, da polnjenja nismo potrebovali, sem želel obiskati zagrebške hitre polnilnice, tudi zaradi brezskrbnega parkiranja.

Vse tri obiskane postaje v mestnem središču delujejo po principu priključi in polni, torej brez vsakih težav z iskanjem kartic. Med polnjenjem smo si vzeli čas za potep po presenetljivo praznem centru mesta. Nobene predpraznične gneče, tudi tujih turistov ni bilo videti toliko kot v Ljubljani. Sicer je bil šele začetek adventnega časa, pa vendar sem pričakoval več življenja na ulicah.

Med pohajkovanjem se je urni kazalec premaknil za dve polni uri. Medtem se je tudi baterija povsem napolnila. Pot domov je bila prav tako izjemno prijetna in brezskrbna.



Obiskati Zagreb in za pot porabiti zgolj 2€ je dosežek, ki je bil pred leti povsem nepredstavljiv, danes pa realnost.



BMW i3 se z novo baterijo postavlja v povsem drugačno vlogo kot še pred nekaj meseci. Pridevnik mestni se tega avtomobila ne bo več tako trdno držal, saj s podaljšanim dometom in vse gostejšo mrežo hitrih polnilnic postaja še kako uporaben tudi za daljše poti. Tristotemu kilometru dosega se sicer da približati v toplejši polovici leta z zelo zmernimi hitrostmi, 200 km pa je realen doseg za vsakdanjo rabo brez potrebe po pretiranem varčevanju z energijo.



Ali je BMW i3 vreden svoje nadpovprečne cene? Zagotovo in to iz več razlogov. BMW kot družbo in i3 kot njihov vrhunski izdelek cenim predvsem, ker:
  • je avtomobil ekološki od zasnove do reciklaže,
  • je v infotainment sistemu ter navodilih za uporabo uporabljena brezhibna slovenščina,
  • so prodajalci i3 verjetno edini med prodajniki električnih avtomobilov, ki vedo o svojem prodajnem izdelku več kot osveščeni kupci,
  • imam občutek, da BMW resnično verjame v e-mobilnost in jo hoče tudi tržiti
  • se i serija prodaja v ločenih salonih od klasičnih vozil
  • uživajo lastniki i3 odlično poprodajno podporo
  • je i3 preprosto odličen avtomobil z odličnimi lastnostmi

sobota, 31. december 2016

Nedelujoča polnilna postaja pokvarila novoletne praznike :(

Jasno je, da smo uporabniki električnih vozil še vedno precej odvisni od polnilne infrastrukture, kadar potujemo dlje od običajnih vsakodnevnih opravkov. Splet neprijetnih okoliščin in nedelujoča polnilna postaja pa lahko postaneta ne le razlog za slabo voljo, temveč celo grožnja za zdravje in pokvarjene praznike.

Prav to se mi je zgodilo včeraj, ko sem se po zasavski cesti vračal domov s Štajerske. Zaradi rahlega prehlada sem se vozil z vključenim ogrevanjem. Vedel sem, da se bom moral ustaviti za petnajst minut ob litijski polnilnici Elektra Ljubljana, da bi brez skrbi premagal hribe med Litijo in domačo vasjo.

Kot se dokaj pogosto zgodi (skoraj izključno) z Etrelovimi postajami, se tudi tokrat nikakor ni hotela razumeti z mojim avtom. Poskusim dvakrat, trikrat, desetkrat... Nič! Pokličem Uršulo iz Elektra Ljubljana, ki kot običajno prijazno poskusi storiti, kar je v njeni moči. Svetuje mi, naj se obrnem na Boruta iz Etrela, ki prijazno ponovi že stokrat slišano dogmo, da trojček C-Zero Ion in I-Miev niso narejeni po standardu. Da se sicer da pomagati, a je potrebno nadgraditi zastarel program v postaji in morda celo zamenjati nekaj komponent.

Spomnim ga, da smo se o tem že ničkolikokrat pogovarjali. Žal je običajno ostalo le pri obljubah nadgradnje, polnilnice pa so še vedno nekompatibilne. Zanimivo je predvsem dejstvo, da imamo uporabniki tovrstne težave izključno samo na Etrelovih polnilnicah, na druge se lahko mirno zanesemo.

In kaj ima to opraviti z nevarnostjo za zdravje in pokvarjenimi prazniki?

Debelo uro sem pri osmih stopinjah minusa v začetnem stadiju prehlada postopal s kablom v eni in telefonom v drugi roki in čakal na dolgotrajne resete in prijave na polnilnici. Nič ni pomagalo. Na koncu sem se lahko samo še zahvalil Borutu za potrpežljivost in ga prosil, da vodstvu podjetja priporoči čimprejšnjo nadgradnjo postaj, da bodo vsaj približno uporabne za 60 lastnikov Mitsubishijevih malčkov. Da so Etrelove polnilnice popolnoma nekonkurenčne in predstavljajo vrsto težav za uporabnike teh vozil in pogosto tudi drugih modelov, je v krogu DEVSa že dolgo znano dejstvo.

Prezebel do kosti sem končno obupal, poklical ženo in jo prosil, da mi pride naproti, ker skoraj gotovo ne bom zmogel preko hriba do doma. In res je C-Zero kot osel trmasto obstal 300 metrov pred vrhom, od koder se cesta spusti nekaj kilometrov navzdol do mojega doma. Ko me je Meta povlekla do vrha, se je samo nagajivo nasmehnila in mirno rekla: "No, vidiš, zato pa jaz še nekaj časa ne bom imela električnega avta." Nič, lahko sem le osramočeno pogledal proti svojim prezeblim nožnim prstom in ji v mislih dal deloma prav.

Doma pa se je začelo! Prišel je glavobol, nos se je povsem zamašil, pred mano pa obilica dela, ki sem ga moral dokončati. Pripraviti dokumente za štiri nove lastnike Iona, ki so že nestrpno čakali na svojo novo igračko, popoldne pa so prišli še tuji gostje, ki so našo počitniško hišo izbrali za silvestrovanje in izhodišče za odkrivanje lepot Slovenije.

Kljub težavam sem uspel vse postoriti, a davek ni bil skromen. Zdravje je začasno odšlo drugam, zato bom prehod v novo leto žal doživel iz drugačne perspektive.

Nauk te zgodbe je, da je težav v e-mobilnosti še precej, pa čeprav iz leta v leto manj. Škoda je le, da jih povzročajo prav tisti, ki bi morali biti prvi v bojnih vrstah za preboj novih pogonskih tehnologij - razvijalci polnilne infrastrukture. Podjetje Etrel, ki samo sebe uvršča med najnaprednejše ponudnike polnilnic v našem delu Evrope, za razliko od številnih drugih proizvajalcev trmasto vztraja pri le pogojno uporabnih rešitvah, pa naj stane kolikor hoče. Mene je ta trma tokrat stala zdravja in praznovanja.

Investitorjem v polnilno infrastrukturo toplo priporočam, naj se pred odločitvijo o dobavitelju polnilnih rešitev dobro pozanimajo, kakšne izkušnje imamo uporabniki z njimi v zadnjih letih. Naj bo vaša investicija modra odločitev, ki bo uporabnikom pomagala, ne pa povzročala dodatnih težav.

Vsem občasnim obiskovalcem bloga želim varno, mirno, zdravo in predvsem ljubezni in nasmehov polno leto 2017!

četrtek, 17. november 2016

V eno smer cviček, v drugo kaki

Blagovna menjava je že tisočletja gonilo trgovine in zadovoljevanja človekovih potreb. Kljub vsej plastični in papirni navlaki v denarnicah nudi tovrstna izmenjava dobrin še danes veliko prednosti:
  • lahko je bolj ekološka zaradi direktnih poti blaga, pogosto brez nepovratne embalaže, 
  • je cenejša zaradi neobdavčenosti, 
  • zagotavlja nadzor nad izvorom izdelkov
  • ponuja možnosti novih znanstev in celo prijateljstev, saj je precej bolj osebna kot hiter obisk trgovine in kratek obvezen klepet z naveličano trgovko: Dober dan... kartica ali gotovina?... 38,22, prosim... pin, prosim... hvala, nasvidenje....


Pri Stari pošti (Hrušica)
Vsi v družini smo nori na kaki. S pomočjo prijatelja iz DEVSa sem pred časom spoznal Janka in Mojco, prijazen par iz okolice Nove Gorice. Na vrtu za hišo se jima bohoti nekaj odraslih dreves kakija. Kot se za te kraje spodobi, razveseljujejo z bogatim okrasjem oranžnih plodov vsako jesen. Zaradi preobilja večino darov narave podarita znancem, med katerimi sem se tako znašel tudi sam. 

Eli, dodobra napolnjen z zabojčki kakija
In kaj ima s tem cviček? Ja, nekako se je treba oddolžiti za njuno radodarnost. Izkazalo se je, da rada obogatita obroke in prijateljska druženja z dobro kapljico, a so primorska vina za njun okus premočna.

Kot rešitelj zagate se kar sam ponuja cviček kot milejši bratranec terana in refoška, saj ravno v naših krajih ležijo najzahodnejši vinogradi cvičko-regije. In tako sem v nedeljo spet v Eliju švercal cviček na Primorsko in kaki domov. Električni avtomobil ima pri ekološki sliki take menjave pomemben delež.


HPP Šempas

130 km dolgo pot sem si olajšal z manjšim ovinkom in vmesnim postankom pri Mercatorjevi polnilnici v Ljubljani, ker ponuja brezplačno alternativo predragim polnilnicam na avtocesti. Oblačno in zamegljeno ljubljansko kotlino je po prehodu zasnežene najvišje točke pred Podkrajem zamenjala osončena Vipavska pokrajina. Ko pridem do točke, kjer se odpre prekrasen pogled na dolino, vinograde in starodavne vasi, vedno postanem nekaj minut in si napasem oči in dušo z lepotami narave, še posebej barvno obogatene v tem času leta.

Ponovno snidenje z Jankom in Mojco je bilo lepa priložnost, da smo prežvečili vsem ljube teme. Minute so se neopazno spremenile v ure in prišel je čas za povratek domov. Nekajminutni postanek na BS Šempas je zadostoval za pot do Logatca, kjer si je Eli v desetih minutah povrnil dovolj moči za nadaljevanje poti do doma.

Čudovita narava, prvi stik z letošnjim snegom in predvsem nova zaloga kakija so zaznamovali preteklo nedeljo. Sušilnica sadja že pridno spreminja kaki v ozimnico. Zopet ga bo dovolj za celo leto smutijev, sadnih prigrizkov in novoletna darila.

sreda, 26. oktober 2016

Izplaval iz morja oblakov

S prijateljem Fritzem obožujeva Jezersko slatino, naravno mineralno vodo, ki je prosto dostopna na Jezerskem. Tako malo počez bi jo lahko imenoval kar Donat iz pipe. Sestava vode je tako dragocena, da je vredno vsakih nekaj tednov prevoziti skoraj 100 km do izvira in si jo natočiti na zalogo za sprotno rabo.

Pred nekaj dnevi sva se na oblačen dan z Elijem in 13 desetlitrškimi posodami odpeljala na še en že ničkolikokrat ponovljen izlet na Gorenjsko. Odločila sva se, da ne bova pretirano varčevala z energijo in se po avtocesti z dovoljeno hitrostjo podala na pot.



Temperature v dolini so bile nizke, primerne za ta čas. Med kratkim, 10 minutnim postankom na Voklem sva dopolnila zalogo energije in se od Preddvora po slikoviti dolini reke Kokre začela vzpenjati proti Jezerskem. Nekaj malega pred ciljem sva presegla zgornji rob nizke oblačnosti in se razveselila sončne kopeli.

Pri lepo oblikovani pipi, kamor so od izvira pred leti napeljali slatino, ni bilo nikogar, kar se predvsem v poletnem času redko zgodi. V slabe pol ure sva napolnila posode in se vmes pošteno okrepčala z zdravilno vodo.

Medtem se nama je za kratek čas pridružilo še nekaj žejnih pohodnikov in si natočilo po eno ali dve plastenki. Kratek klepet o tem in onem, tudi o e-mobilnosti in že so nadaljevali svojo pot.

Zahotelo se nama je še obiskati bližnjo Šenkovo kmetijo, kjer sva si privoščila domače kosilo in posedela uživaje edinstven pogled na bližnje vrhe ter dolino.

Moram pohvaliti zelo všečno opremo gostišča in počitniške hiše, ki izpričujeta tradicionalno gorenjsko arhitekturo. Na Šenkovi domačiji so dobrodošli tudi električni avtomobili, ki se lahko hkrati z lastniki okrepčajo iz njihovih vtičnic.

Zadovoljna z izletom sva se odpeljala v dolino in se le stežka sprijaznila s slovesom od sonca. Kratek postanek na polnilnici v Ljubljani je zadoščal za zanesljivo vrnitev domov.



četrtek, 06. oktober 2016

Ja, še sem živ!

Adijo, Eli! 

Dobro leto po zadnjem zapisu in nekaj klicih, kdaj bom kaj novega pripisal, se ponovno oglašam, da me ne boste prehitro pokopali ;)

Eli, moj prvi električni avtomobilček, je februarja našel novo lastnico, prijateljico Anito iz Društva za električna vozila Slovenije. 92.000 kilometrom ob predaji je do septembra Anita dodala še osem tisočakov. Ob prevoženih 100.000 kilometrih se je seveda spodobilo izmeriti kapaciteto baterije.

Izračun me je precej presenetil. Maja lani sem namreč zapisal 90% kapacitete, sedaj pa je izračun pokazal kar 92%. Praskanje po glavi in pregled starih zapiskov sta pomagala k odgovoru: temperatura! Dnevne temperature so bile namreč precej višje kot ob meritvi lanskega maja.

No, seveda se še vedno vozim s C-Zerom, saj mi avto še vedno zelo ustreza. V Franciji sem poiskal rabljenega z odlično ohranjeno baterijo in ga uvozil. Je letnik 12 in ima po 50.000 km še vedno najmanj 98% kapacitete.


Trojček C-Zero, Ion in Imiev vse bolj pogost

Mitsubishijev trojček se je v preteklih letih izkazal za zanesljiv avtomobil, ki se ne kvari in ima zelo trpežno baterijo. Zaupanje v malčka je tako ob ugodnejših cenah novih in rabljenih vozil botrovalo vse večjemu uvozu v Slovenijo. Pri nas jih je bilo tako do konca septembra registriranih 56.


Tvegan nakup?

Težava pri nakupu predvsem rabljenih vozil je neznanka, kakšna je dejanska kapaciteta baterije. Prodajalci po pravilu teh podatkov nimajo ali pa jih v oglasih ne objavijo. Celo pri novih vozilih, ki so na parkiriščih uradnih dilerjev potrpežljivo čakala več kot leto dni na vročem soncu in hudem mrazu, sem nekajkrat ugotovil drastično zmanjšanje kapacitete. 
Zaradi neznanja prodajalcev se je na baterijah naredila škoda, ki jo je mogoče popraviti le z menjavo celic, oz. cele baterije.


Pomagam!

V preteklih letih me je veliko ljudi prosilo za pomoč pri nakupu EV, zato sem lansko jesen registriral dejavnost prodaje ekoloških vozil in odtlej skrbim za uvoz novih in rabljenih C-Zero, Ionov in drugih modelov električnih vozil in urejanje dokumentacije do registracije. V Franciji, kjer so rabljena vozila najcenejša, sem našel partnerja, ki poskrbi za izmero kapacitete vsakega vozila pred nakupom. Tako tveganjaz baterijami ob nakupu ni več. 

Toliko za danes, več pa čez kak dan ali dva ;)





sobota, 05. september 2015

Prva univerzalna polnilna postaja v Sloveniji




Končno smo Slovenci dobili prvo univerzalno polnilno postajo za hitro polnjenje baterij vozil po standardih Chademo, CCS in Mennekes. 

EVji bodo tako še malo pogosteje zavili v BTC in se ustavili ob kristalni palači, saj je polnilna postaja locirana tik ob najvišji slovenski stolpnici s severne strani.

Kar nekako logično je bilo, da sem postajo preizkusil ob mojem obisku Ljubljane. Ob moči nekaj nad 20 kW je bila v 12 minutah baterija dovolj polna za udobno nadaljevanje poti. Edino, kar še manjka za brezskrbno potovanje po Sloveniji, je mreža enakih postaj na avtocesti, ki pa bo po načrtih zaživela do konca leta.


Za aktiviranje postaje bomo potrebovali običajno Petrolovo kartico za e-mobilnost, po uvedbi sistema gostovanja pa bo aktivacija možna tudi z ostalimi v sistem vključenimi karticami.

Uporabniki postaje smo hvaležni BMW Group, Petrolu in BTCju, ki vsaj na začetku življenja nove postaje omogočajo brezplačno polnjenje vseh energije lačnih vozil. 

Omeniti je potrebno tudi dobavitelja te in bodočih postaj na avtocestnem križu, podjetje Plan-net, ki že vrsto let uspešno uvaja obnovljive vire energije v slovenski prostor. 

Za uporabnike e-vozil se tako začenja novo obdobje bistveno večje uporabnosti naših štirikoles. Zavzetost Ministrstva za infrastrukturo, ki vse pogosteje poudarja nujnost uvedbe čistejšega prometa in uvaja učinkovite ukrepe na tem področju, nas utrjuje v prepričanju, da bo elektrika kmalu pomemben energent v prometu.


sreda, 12. avgust 2015

Vikend s Kio Soul EV

Tokrat se bom z daljšim zapisom ponovno posvetil Kiinemu Soulu EV. Predvsem forumaške in osebne debate so bile povod, da sem ponovno zaprosil za vikend preizkus Kie Soul EV. Izpred salona KMAG na Leskoškovi sem se odpeljal v četrtek pred koncem delovnega časa. Po nočnem polnjenju pa je sledil prvi od treh dni izletov. 


Ali električni Soul zmore pot od Kopra do Ljubljane z maksimalno dovoljeno hitrostjo po avtocesti brez vmesnega polnjenja? 


O tem smo razglabljali na enem od forumov. Nihče ni verjel, da bi lahko bil odgovor pozitiven. Da Soul s takšno potjo ne bi smel imeti nobenih težav, je dal slutiti preprost izračun z uporabo naslednjih podatkov:

povprečna poraba pri stalni hitrosti 130 km/h - 24 kWh/100km 
razlika v nadmorski višini - 300m
energija za premagovanje 100m vzpona - 0,7 kWh 
razdalja: 100km

Za 100 km od KP do LJ naj bi teoretično Soul EV potreboval 24 kWh + 2,1 kWh zaradi vzpona na nadm. višino 300m. Skupno bi porabil 26,1 od 27 kWh. Ker je na več mestih hitrost omejena na 100 in 110 km/h, bi bila skupna poraba manjša. Moja napoved je bila, da bo ob prihodu v Ljubljano avto imel še 10km dosega. 

Praktični preizkus je potrdil predvidevanje.

Ko sem v Strunjanu hčerko in ženo "odložil" na plaži, sem obiskal piransko in koperske polnilne postaje. Seveda se je še enkrat več izkazalo, da polnilne postaje z identifikacijo ne podpirajo vseh modelov EV s polno zmogljivostjo ali pa sploh ne. 

Začelo se je s prijetno izkušnjo v Piranu. Polnilna omarica tik za zapornico pred vhodom v mesto omogoča tako brezplačno polnjenje kot tudi parkiranje do 5 ur. V omarici so standardna industrijska rdeča trifazna, kamperska tripolna modra in navadna šuko vtičnica. Prikopil sem se na šuko in brez težav polnil eno uro s 16A. Z zložljivim kolesom sem v tem času prekrižaril Piran in njegove slikovite ulice. 

Na Petrolovi bencinski črpalki v Kopru je edina PP, kjer bi lahko polnil s 6kW moči, kar pomeni, da se prazna baterija napolni v dobrih štirih urah. Po priklopu je bil ocenjen čas polnjenja kar 12 ur!!! Torej bi polnjenje potekalo s samo 10A moči. Izklopil sem kabel in se odpeljal... Polnilne postaje Komunale Koper na Bonifiki, ob tržnici in pred Luko so bile boljša izbira. Nobene identifikacije, vse so polnile z 20A. Super! 

Po popoldanskem kopanju, lenarjenju in obiskovanju prijateljev smo se zvečer po 22. uri odpravili domov. Baterija je bila polna in sledilo je razreševanje prej zastavljene dileme o dosegu Soula. 

Na vrhu primorskega klanca tik pred Divačo je števec povprečne porabe kazal dobrih 30 kWh/100km. To je bil prvi dober obet, da je Soul na dobri poti. Tudi preostanek poti je nudil vse manjšo in manjšo povprečno porabo. Ob prihodu v Ljubljano (Barje jug) pa se je moje predvidevanje skoraj natančno potrdilo. Številke?

razdalja od polnilne postaje pri tržnici (KP) do postajališča Barje jug (LJ) znaša 103km
skupna teža treh odraslih potnikov: 205kg
teža prtljage: zložljivo kolo, pripomočki za kopanje, malica, voda... (pribl. 25kg)
čas vožnje: 52 minut
povprečna hitrost: 119 km/h
povprečna poraba: 22,2 kWh/100km
SOC po opravljeni poti: 14%
doseg po opravljeni poti: 18km

S preostankom shranjene energije sem prišel s povprečno hitrostjo 85 km/h od postajališča Barje do Grosuplja (3% SOC) polnil v Grosuplju s 6 kW 15 minut in se vrnil domov (dodatnih 16 km).
Ves čas do LJ sem vozil z najvišjo dovoljeno hitrostjo razen v primerih počasnejšega prehitevanja pred mano vozečih vozil. 


Zlahka do Jezerskega in nazaj brez postankov za polnjenje


Izvir mineralne vode na Jezerskem
Do Jezerskega, kamor sva šla s hčerko po novo zalogo mineralne vode, je 90 km. V obe smeri torej 180. S premagovanjem te razdalje ni imel Soul nobenih težav. 

Z zmerno vožnjo je po 180 km poti ostalo še 19% energije, povpr. poraba pa je znašala 11,2 kWh/100 km.




Nedeljski izlet v Črno na Koroškem in Logarsko dolino


Polnjenje v Logarski dolini
V CUDV Črna na Koroškem imamo veliko prisrčnih prijateljev, ki jih pogosto obiščemo. Razdalja je podobna, 106 km v eno smer, vendar je teren mnogo bolj razgiban. Kljub temu bi ob varčni vožnji po najbližji poti Soul zmogel brez vmesnega polnjenja tudi ta izlet. Ker smo si izbrali daljšo pot s kratkimi postanki na zanimivih lokacijah, smo se ustavili na Metronovi polnilnici v Logarski dolini in si med polnjenjem na zelenici privoščili piknik.


Sleme na skoraj 1300 m n.m.
Omembe vredna je predvsem slikovita pot med Črno in Logarsko dolino. Na polovici 30 kilometrske poti so pot vzpne na skoraj 1300m visoko Sleme, kjer se ponujajo zelo lepi razgledi tako nazaj proti Koroški kot Štajerski na jugu. Žal večina ceste ni asfaltirana, zato vožnja traja skoraj eno uro.

Preko Podvolovljeka in Kamnika smo se zadovoljni z izletom vrnili domov v večernem času.

Vtisi?...


V treh dneh smo s Soulom EV prevozili dobrih 1000 kilometrov. Spoznal sem nekaj novih funkcij in kamenčkov v bogatem mozaiku serijske opreme tega odličnega EVja. 

Seveda si ne morem kaj, da ne bi primerjal Soul EV z mojim C-Zerom. Avtomobila pravzaprav nista primerljiva, saj je Soul zelo dober avto tudi za višje hitrosti in večje razdalje, medtem ko se C-Zero izkaže predvsem v urbanem okolju. 

Vendarle pa ima C-Zero tudi nekaj prednosti: 
je mnogo bolj okreten, ima boljši sistem treh stopenj regeneracije (moč pritiska na zavorni pedal), medtem ko ima Soul le dve stopnji, (D in B na prestavni ročici), ki ju ni tako zelo preprosto menjavati, saj je za B potrebno poleg premika ročice pritisniti dodaten gumb na ročici. C-Zero je mnogo bolj prostoren glede na velikost vozila in omogoča lažje nalaganje predvsem daljših predmetov v prtljažnik. 

Poln navdušenja nad tridnevnimi izkušnjami sem v ponedeljek zjutraj avto vrnil v KMAG na Leskoškovo v Ljubljani. Dogovorili smo se, da ga bomo lahko imeli tudi na bližnjem Zero Touru v Stični, kjer bo na voljo za ogled in krajše vožnje. Pridružil se mu bo tudi BMW i3, upam še na razpoložljivost e-Golfa in e-Upa in morda kakšnega drugega zanimivega modela.