sobota, 21. marec 2020

Zbogom, Eli - dobrodošel Citigo!


Uf, kako čas hitro beži. Skoraj dve leti sta minili od zadnjega zapisa na blogu.
V tem času se je kar precej stvari spremenilo na področju električnih vozil.
Zadnjih skoraj osem let je bil vedno pri hiši kak C-zero, Ion ali I-Miev,
s katerimi smo prevozili več kot 200k km.
Žal se ta EV ni bistveno spremenil ali izboljšal vse od predstavitve leta 2008,
zato je postal zastarel in nekonkurenčen. 

Tako je prišel čas, da tudi v naši garaži dobi dostojnega naslednika.
Kaj posebno dolgo ob ugodni ponudbi novih, tokrat VW trojčkov, ni bilo potrebno tehtati.
Bližina servisa, več opreme za nižjo ceno in povsem zadovoljiva kapaciteta baterije
je pretehtala v prid Škodinega Citigo iV.
Vabilo k prevzemu avta sem prejel celo nekaj tednov pred napovedanim terminom.
Po dveh tednih uporabe mi nikakor ni žal.


Solidna oprema za ta cenovni razred, nizka poraba in zelo uporabna aplikacija Škoda Connect
so bile najbolj pozitivne ugotovitve prvih dni za volanom.
Seveda me je najbolj zanimala poraba in domet po lokalnih cestah, ki so pisane na kožo temu modelu.

Tako sva se s Saro v petek podala na pot v 38km oddaljene Dolenjske Toplice,
kamor sem dostavil naročeno pošiljko.
Vožnja ob strugi reke Krke je idealna za pravo nežno EV vožnjo, saj si eno za drugim sledijo
naselja brez semaforjev, cesta pa je razen v času dnevnih migracij dokaj prazna.
Omeniti je potrebno, da se pot ves čas rahlo spušča, višinske razlike je 170m. 

Merilec porabe je na cilju ob Implerini polnilnici v Dolenjskih Toplicah pokazal 6,4 kWh/100km
povprečne porabe, kar mi z I-mievom ni uspelo nikoli.
Med polnjenjem sva čas izkoristila za nabiranje regrata in druge divje zelenjave,
ki jo pri nas obožujemo.


Baterija se je napolnila do 100%, GOM dometa je pokazal kar 385km dometa. 
Pot navkreber je pričakovano zahtevala več energije, od Dolenjskih Toplic
do doma je povprečna poraba kljub temu znašala zgolj 9,3 kWh/100km.
S povprečnimi 7,85kWh/100km je bila poraba najnižja, kar sem jih jaz doslej izkusil
s katerimkoli e-avtom.
Kapaciteta baterije je v 38km poti nazaj padla s 100 na 88%, GOM pa s 385 na 320km.
Tempomat je bil vso pot nastavljen na 60km/h, v naseljih pa na 50km/h.


Spomnim se časov, ko smo leta 2012 redki čudaki s takrat večinoma predelanimi EVji sanjali,
da se bo modna muha prijela in da bomo čez desetletje imeli veliko večjo izbiro serijskih EVjev
z veliko kapaciteto baterije in nižjo ceno. Te takrat drzne napovedi so danes realnost,
delež električnih vozil na naših cestah pa prav tako eksponentno raste.

Eli bo imel vedno v naših spominih posebno mesto,
prav tako, kot ga ima pri vsakem človeku prva ljubezen.

Slovo od tega modela, ki zaključuje svojo proizvodnjo prav v teh dneh pa pomeni tudi
konec mojega opisovanja dogodivščin z njim.
Kljub temu, da se ta zgodba zaključuje, pa te vabim,
da spremljaš kak nov zapis tudi na www.mojEV.si, kjer najdeš tudi kak uporaben nasvet.

Ni komentarjev:

Objavite komentar