Baterija na 94%

Današnje temperature krepko nad 20°C so bile idealne za ponoven test baterije in njene zmogljivosti.
Najprej sem z nežno vožnjo iz nje iztisnil še zadnje elektrone. Šlo je ravno do garaže. Zadnja dva metra sem moral Elija kar fizično potisniti skozi vrata do vtičnice. Po priklopu na vtičnico preko merilca porabe sem po dobrih šestih urah izmeril količino energije, potrebne za polnjenje do 100% SOC. Meter se je ustavil na 17,4 kWh, kar je nekoliko bolje od aprilske meritve (16,9kWh) v hladnejšem okolju.

Podatek pove, da se je količina energije, potrebne za polnjenje z 0-100% SOC zmanjšala za 6% v primerjavi z enako meritvijo v podobnih temperaturnih razmerah leta 2012, ko je polnjenje zahtevalo 18,5 kWh iz vtičnice. Kot sem omenil že aprila, je tudi doseg avtomobila za podoben odstotek manjši.

Nekaj zanimivih podatkov:

Zunanje temperature so bile že poletne, zato je tudi temperatura celic baterije krepko narasla. Iz grafa je razvidno, da se se celice do konca izpraznitvene vožnje ogrele na 31° do 34°C, kar še ne predstavlja težave. Med polnjenjem se je povprečna temperatura spustila za dve stopinji.

 Na dnu SOC se je pričakovano napetost celic razpršila v zelo velikem razponu 410mV. Običajno se med vožnjo v varnem območju SOC razpon glede na trenutno porabo giblje med 10 in 40 mV.

Po nekaj minutah polnjenja se razpon napetosti hitro zmanjša na običajnih 5 do 10 mV.








Pogostejše praznenje baterije do dna lahko pripomore k hitrejšemu zmanjšanju njene kapacitete, zato bom naslednji podoben test izvedel šele naslednje leto ob podobnem času in temperaturah. Upam, da zmanjšanje takrat ne bo preseglo 10%.

Baterija zmore manj

Po dobrem letu in pol ter skoraj 40.000 km prihaja prva slaba novica: precej zanesljivo ugotavljam zmanjšanje kapacitete Elijeve baterije za pribl. 8 odstotkov. Za polnjenje baterije od SOC 3,5% do 100% porabim sedaj (iz vtičnice) 16,9 kWh, merjeno pri 18°C iz 220V vtičnice. Pred letom in pol - 18,5 kWh.

Doseg se je ravno tako zmanjšal za slabih 10%. Pri enaki vožnji na isti relaciji prej izgine prva črtica in na cilju je po 30 km enake vožnje razpoložljivi doseg manjši za dobrih 10km kot v najboljših časih.

Vsi ti podatki se ujemajo z oceno, da je kapaciteta baterije zmanjšana za slabih 10 odstotkov. Seveda nisem ravno navdušen nad pešanjem baterije, vendar je stopnja degradacije nekje na pričakovanem nivoju. Po predvidevanjih proizvajalca baterij je zmanjšanje kapacitete največje v prvem obdobju in se z leti zmanjšuje. Če to drži, bi utegnila baterija zdržati 10 let (nad 200.000 km) s še zadostno kapaciteto za potreben doseg za naše dnevne poti.

Enak test bom ponovil pri višjih temperaturah čez kak mesec ali dva. V toplejšem okolju se namreč lahko zmogljivost baterije nekoliko izboljša.

Kako prihraniti pol milijarde letno?

Zadnje čase se rad igram s številkami. Tokrat razmišljam o teoretičnih pozitivnih učinkih popolne uvedbe elektromobilnosti v Sloveniji. V spodnji tabeli sta izračuna, koliko letno uvozimo pogonskih goriv za osebne avtomobile in koliko bi nas stala elektrika, če bi hipotetično ves osebni vozni park nadomestili z električnimi vozili.

Številke kažejo na mnogotere pozitivne učinke uvedbe elektromobilnosti:

1.  pogon elektro voznega parka stane samo četrtino sedanjih stroškov uvoza naftnih derivatov;
2. ves denar, porabljen za naftne derivate, gre v tujino, skoraj ves denar porabljen za pogon elektrovozil, ostane doma:
3. samo s prihrankom lahko v petih letih zgradimo NEK2;
4. zaradi nočnega polnjenja in zelo nizkih nočnih nakupnih cen so lahko finančne koristi vsaj podvojene;
5. velik del energije je že sedaj na voljo zaradi viškov proizvodnje oziroma neizkoriščenih rezerv v proizvodnji v nočnem času in ob vikendih;
6. nova delovna mesta zaradi razvoja in gradnje novih proizvodnjih zmogljivosti OVE, omrežja in polnilne infrastrukture;
7. uporabimo lahko bogato elektrotehnično znanje pri razvoju in proizvodnji električnih vozil (delovna mesta)
8. vse ostalo, česar se sedaj ne spomnim...

Bi kdo še kaj dodal?

Ali Elija res poganja premog?

V spletnih debatah se voznikom električnih vozil pogosto očita, da se gremo lažno ekologijo. Pomisleke bi lahko združil v poved: namesto iz zadka avta se kadi v Šoštanju. Torej naj bi bila skoraj v celoti električna energija pridobljena v termoelektrarnah? Poglejmo, koliko je na tem resnice.

Najprej trenutno stanje pri mojem dobavitelju energije. Na vsakomesečnem računu so zelo jasno našteti viri energije z njihovimi deleži:

Iz grafa je razvidno, da se kadi le pri 13 odstotkih proizvodnje električne energije, ki sestavlja portfelj mojega dobavitelja. V Sloveniji je z OVE pridobljena tretjina porabljene energije.

Naročniki nekaterih "zelenih" paketov električne energije (naročniki Elektra Celje celo v celoti) uporabljajo le energijo iz OVE. Cena za gospodinjstva je sicer višja, je pa verjetno prava izbira za vse prave eko-fane.

Po slovenskih strehah in planjavah najdemo že na stotine solarnih elektrarn. Mnogi lastniki EVjev hranijo svoje konjiče v veliki meri s sončno energijo in s tem še izboljšajo razmerje uporabe OVE.

Tudi če bi hipotetično vsa slovenska elektrika bila proizvedena iz premoga, nam koncentriran vir onesnaženja v termoelektrarni omogoča lažje obvladovanje neželjenih posledic kurjenja fosilnih goriv s kakovostno izvedbo filtracije in nevtralizacije produktov izgorevanja.

Predstavljaj si prometne konice v mestih, koliko škodljivih substanc proizvedejo motorji z notranjim izgorevanjem, čeprav se avtomobili v dolgih kolonah skoraj ne ali zelooo počasi premikajo. Optimizacija škodljivih emisij je v takih primerih nemogoča, učinkovitost vozila pa se približa dnu.

Eli se polni z vodi odvzeto energijo ob HE Vuhred

Z uvajanjem pametnih omrežij se učinkovitost EVjev še drastično poveča. Velika množica baterij lahko pomaga izravnavati neenakomerno porabo preko dneva z oddajanjem shranjene energije v času največjega odjema.

Polnjenje ponoči pomaga izravnati neenakomeren odjem preko dneva. S tem omilimo težave omrežja zaradi prenizkega odjema.


Mnenja o neekološkosti električnih vozil iz opisanih razlogov torej nimajo svoje teže. Seveda moj zapis temelji le na laičnem logičnem razmišljanju in sklepanju na osnovi prebranega gradiva ter najdenih podatkov na spletu. Morda se najde znalec, ki bo bistvo mojega prepričanja ovrgel. Menim pa, da mi pepela za posipanje ne bo potrebno iskati.

Stroški uporabe Elija

Poglejmo, kakšni so stroški uporabe mojega C-Zera. V tabelo sem vpisal osnovne podatke, ki vplivajo na končno ceno uporabe.

Če upoštevam obvezne stroške (energija, pnevmatike, zavarovanje, vzdrževanje oz. servis) znaša cena uporabe slabe 3 cente na km. Nakup vinjete ni strošek vozila, temveč uporabe cest, zato tega zneska nisem upošteval.

Za amortizacijo sem vzel življensko dobo 10 let, v kateri bi prevozil pribl. 240.000 km. Mogoče se zdi ta napoved preoptimistična. Izkušnje nekaterih voznikov z nad 80.000 km v skoraj štirih letih kažejo, da se kljub napovedim o 15-30 odstotnem padcu kapacitete baterije to ni zgodilo.

Verjetno ob pravilni uporabi baterij (vožnja, polnjenje) lahko pričakujemo precej daljšo življensko dobo od začetnih napovedi.

Amortizacija tako znaša 6,7 centa na kilometer. Skupni strošek uporabe torej ne doseže 10 centov na kilometer, kar se mi zdi zelo dober rezultat. Sem še kaj spregledal?

Najpomembnejša spremenljivka je seveda amortizacija, ki prinese v mojem primeru 70% cene uporabe. Ni je možno natančno predvideti, saj se dejansko ne ve, koliko km bo baterija zdržala. Zaenkrat prihajajo zelo pozitivna sporočila predvsem iz področij z zmernimi povprečnimi temperaturami, kamor sodi tudi Slovenija.

Tudi sam po 35.000 km še ne opažam dramatičnih sprememb pri kapaciteti in dosegu. Ker pa nisem vedeževalec, dopuščam možnost, da sem se uštel in bo znesek amortizacije višji. O tem pa mogoče ponovno čez kakih 5 let ;)

Slovenija v ledu

borovnica v ledenem oklepu

Narava nam v teh dneh ne prizanaša. Slovenski gozdovi so pokleknili pod ledeno težo in močno poškodovali električno infrastrukturo.

Nekaj radosti nam je v teh žalostnih dneh prinesel Eli, ki s svojo 16 kWh veliko baterijo in pomočjo 500W 12V/220V razsmernika zagotavlja osnovne potrebe po elektriki. Tako imamo vsaj svetlobo, TV, internet in centralno ogrevanje.

Velika zaloga energije za osnovne male porabnike je lahko tudi pomembna prednost EVjev v takih primerih. Ni onesnaževanja z agregati, ni nevarnosti zastrupitve s CO.

Pogled na štrclje, ki so ostali od pred tednom dni čudovitih dreves je res depresiven. Vseeno pa verjamem v neskončno moč samozdravljenja gozdov s človekovo pomočjo in sem prepričan, da bo čez nekaj let vse skupaj samo še moreč spomin.

Srečno novo leto!

Vsem, ki zaidete sem in tja na moj blog, iz srca želim

vse dobro v novem letu 2014!

Upam, da bom koga vzpodbudil k nakupu električnega avta. 

Vesel sem, da tudi Božiček bere moje zapise ;)