Izlet v Logarsko dolino

Narava - najboljši slikar

Logarska dolina je na prvi pogled daleč. Tam nekje za devetimi gorami... Pa vendar me nje čari še izpred mnogih let vedno znova vabijo nazaj.

Sara, Adam in megleno morje pod Črnivcem

Pogled na zemljevid... 90km poti, vzpon na 900 metrov... brez težav za 16kWh baterijo. Pogledam še na splet za vsak slučaj, kje so polnilne postaje ob začrtani poti... V oko mi pade prelaz Črnivec, kjer naj bi bila polnilnica. Fajn, si mislim, se bom ustavil tam za kako uro, da pogledam, kako so si leta 2008 odpihnjeni gozdovi opomogli.

Od viharja poškodovani gozdovi se (pre)počasi obnavljajo

Vremenska napoved za nedeljo obeta prijetno topel dan. Nič, kaj čmo odlašat! V nedeljo zjutraj Sara pograbi svojega "otroka" Adama, jaz naložim nahrbtnik in polnilne kable in hajd na pot.

Avtocesta je bila skoraj prazna, zato sem si do Ljubljane mirne vesti privoščil eko vožnjo z 80 km/h in preko Radomelj in Domžal prišel do Kamnika. Kazalec napolnjenosti baterije je dovolil nadaljevanje do gostišča Črnivec na istoimenskem prelazu, ki meji Gorenjsko in Štajersko.

nedelujoči stebriček ob gostišču Črnivec (levo spodaj)

Ob gostišču stoji polnilni stebriček, natakar mi prinese ID kartico, priklopim kabel... nič, polnjenje se ustavi, še predno se dobro začne. Poskusim drugič, tretjič... še na drugi vtičnici... vedno enako. Iz te moke ne bo kruha, ugotovim.

Natakar opazi mojo zadrego in mi prijazno pokaže vtičnici na fasadi gostišča in ponudi polnjenje. Prestavim Elija in priklopim kabel... Tokrat ni bilo težav. Kaki dve uri sva s Saro lazila po okoliških krajih, obiskala eno od turističnih kmetij, spila v gostišču topla napitka in se odpravila naprej čez Volovljek proti Lučam in Solčavi.

Logarska dolina žari v popoldanskem jesenskem soncu

Eli se polni ob TICu v Logarski dolini

Vožnja po pokrajini, kot bi jo naslikal odličen impresionist, deluje sproščujoče. Vpijam z očmi žareče barve jesenskega listja in uživam v razkošju gozdov, ki se pripravljajo na mrzlo spanje.

Pot do Luč in naprej skozi Solčavo do Logarske je eno samo zaporedje čudovitih prizorov, ki se jim še tako dobre fotografije lahko le skromno približajo.

Na vstopu v Logarsko dolino pobirajo vstopnino za motorna vozila, kamor EVji ne spadajo, zato me spustijo naprej brez plačila. Prijazno, ni kaj!

Logarska dolina - EVjem najbolj prijazna dolina v Sloveniji

Vhod v pravljični gozd, raj za male in večje otroke

Sredi doline, ob hotelu Plesnik, naj bi bila polnilna postaja Elektra Celje, ki pa je nikakor nisem mogel najti. Po dveh krogih okrog parkirišča vstopim v hotel, povprašam zaposlene, kje bi našel postajo, pa jim ni bilo povsem jasno, kaj bi sploh rad. Končno se eden spomni, da je najbrž pri TICu, leseni baraki na drugi strani ceste. Grem pogledat... in res, na steni TICa so nadometne vtičnice, pokrite z lesenim pokrovom, na katerem je napisano, da so namenjene za polnjenje EV. Mogoče malo skromno označeno, ampak zadeva je funkcionalna.

Tri ure sprehoda po čudoviti dolini bo zadostovalo, da se baterija dovolj napolni za brezskrbno vrnitev domov zvečer, zato vzameva nahrbtnik s seboj in jo mahneva navzgor po dolini.

Sari je bil seveda najbolj všeč Pravljični gozd. Če imaš majhne otroke, jih tja MORAŠ peljati. Jaz sem še bolj užival v razgledu na pisane gozdove in gore. Me je že mikalo, da bi kar ostala eno noč v dolini in užila pogled na dolino tudi v jutranjem soncu. Namesto tega sem si v koledar vpisal ponovitev današnje vaje naslednji vikend.Tri urice so hitro odfrčale, senca gora je počasi polnila dolino, s Saro pa sva se usedla v Elija in se po isti poti vrnila domov.

Pravijo, da je Logarska dolina najlepša spomladi, poleti, jeseni in pozimi. Jaz jim verjamem. Domačini skrbijo zanjo po svojih močeh, da ohranja vso lepoto, ki ji jo je namenila Narava. Zakaj že Slovenci tako množično bezljamo na Hrvaško vsako poletje?

Eli je premagal ta dan 190 kilometrov, za kar bo potrebno 18. naslednji mesec odšteti manj kot 1€, če ne upoštevam brezplačnih polnjenj na javnih polnilnicah. ****** EV = IN ******          fotogalerija