Pa-pa, zima!

Zvončki z belimi cvetovi že bingljajo na prisojnih pobočjih in naznanjajo toplejše dni. Letošnja zima je bila tista prava, z obilo snega, ki se je zaradi nizkih temperatur dolgo obdržal.

Eli je svojo prvo zimo preživel brez težav. Nizke temperature na delovanje niso imele pomembnega vpliva, vožnja na snegu je prav zabavna, za stabilnost odlično poskrbi ESC.

Pred zimo sem se najbolj bal, kako bo z delovanjem baterije ob temperaturah krepko pod lediščem in koliko bo padel doseg. Ob sprotnem  vpisovanju porabe sem opazil, da se je zimska povprečna poraba povečala za dobrih 10%. Deloma povečanje pripisujem zimskim pnevmatikam, malo slabšim pogojem na cesti, pa tudi hladne pnevmatike in cestišče so dodali svoj delež.

Seveda pa je tako majhna razlika možna le, če se voznik odpove gretju kabine med vožnjo. Grelec lahko poveča porabo za tretjino. Če hkrati vključim še AC, se poraba podvoji glede na običajno vrednost. Doseg se tako ob uporabi obeh velikih porabnikov energije razpolovi, če poleg tega še celo vožnjo tiščim pedal v tla, pade doseg pod 60 km. Ker tako hude obremenitve baterije niso v prid njeni življenski dobi, se taki vožnji izogibam.

Stalna oprema pozimi: topla oblačila, kapa, rokavice, odeja v prtljažniku za sopotnike po potrebi. Marsikomu se to zdi pretirano asketsko. Zelen način vožnje pač daje prednost daljšemu dosegu in načinu vožnje, ki omogoča dolgo življensko dobo baterije.